Z vsemi tremi skupinami študijskega programa Skriti biseri Slovenije smo v oktobru in novembru obiskali Narodno galerijo v Ljubljani ter si ogledali razstavo Barok v Sloveniji – Slikarstvo in kiparstvo.
Ogled razstave Barok v Sloveniji – Slikarstvo in kiparstvo v Narodni galeriji je bil za člane študijskega krožka Skriti biseri Slovenije dragocena priložnost za poglobljeno spoznavanje enega najpomembnejših obdobij slovenske umetnosti. Tak obisk ni le estetsko doživetje, temveč tudi kulturno-izobraževalna izkušnja, ki odpira vpogled v bogastvo ustvarjalnosti in duhovnosti baročnega časa. Člani so lahko neposredno doživeli dela umetnikov, o katerih so morda prej le brali, ter tako lažje razumeli njihov pomen v slovenskem kulturnem prostoru. Razstava je spodbudila razmišljanje o povezavi umetnosti, zgodovine in identitete ter okrepila zavest o pomenu ohranjanja in vrednotenja naše kulturne dediščine.
Zadnji veliki razstavi o tem obdobju – Barok v Sloveniji in Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem – sta bili v Narodni galeriji organizirani pred več kot pol stoletja. Na podlagi kasnejših študij pa je Narodna galerija javnosti ponudila bolj poglobljen in v marsičem drugačen vpogled v umetnost 17. in 18. stoletja. To je obdobje, v katerem so družbene, politične in ekonomske razmere omogočile izjemen razcvet umetnosti, k čemur so prispevali tako ambiciozni naročniki kot umetniki, lokalni ali priseljeni s širšega prostora srednje Evrope in italijanskega polotoka.
Za razstavo so izbrali več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Skozi izbrana reprezentativna dela v prvem nadstropju Narodnega doma je razstava ponudila pregled slikarstva in kiparstva od obdobja rekatolizacije z umetninami še v poznorenesančnem in manierističnem slogu do izzvenevanja baročnega obdobja, ko se že napoveduje neoklasicizem. Izbrane umetnine smiselno dopolnjujejo grafike in predmeti uporabne umetnosti.
Na razstavi je bil predstavljen baročnega umetnika in njegov načina dela, vrhunci cerkvene umetnosti, ki jo zaznamujejo monumentalne oltarne slike in marmorni ali bogato polikromirani leseni kipi, pa tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne profane objekte. To je tudi čas reprezentativnih portretov, tako vladarskih kot plemiških, ki so bili z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji, krajinami in historijami obvezni sestavni del baročnih zbirk. Stropno in stensko baročno slikarstvo je bilo predstavljeno z izbranimi ohranjenimi fragmenti fresk, fotopovečavami in multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov.
Razstavljene umetnine so delo priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, Mentorica študijskega krožka Skriti biseri Slovenij
