Dobrih devet kilometrov dolga pot nas je vodila iz Portoroža mimo Lucije – do leta 1961 se je kraj imenoval Sv. Lucija – prek parka na vrhu Seče, kjer so na prostem razstavljena umetniška dela kiparskih kolonij Forma viva. Do leta 1958 se je kraj imenoval Sv. Jernej. V Portorož smo se vračali mimo počitniškega dela Lucije.
Pot nam je med drugim odprla poglede na Sečoveljske soline, eno najpomembnejših območij naravne in kulturne dediščine slovenske Istre. Člani študijskega krožka so spoznali pomen tradicionalnega solinarstva, ki je stoletja oblikovalo življenje ob morju ter zaznamovalo podobo pokrajine.
Poseben pečat poti daje tudi sakralna dediščina, saj nas imena krajev še danes spominjajo na solinarski cerkvi sv. Lucije in sv. Jerneja. Ob poti smo opazovali značilno sredozemsko rastje, kamnite zidove ter kulturno krajino, ki jo človek in narava skupaj oblikujeta že stoletja. Pogled z vzpetine nad Sečo je razkrival preplet morja, solin, naselij in zelenih površin, kar je med udeleženci vzbudilo občutek povezanosti prostora.
Posebno zanimanje je pritegnil park Forma Viva Seča, kjer umetnost na prostem obiskovalca spremlja med oljkami in razgledi proti morju. Člani so spoznali, kako pomembno je ohranjanje kulturne krajine, ki ni le turistična zanimivost, temveč del identitete domačinov. Med hojo so odkrivali tudi številne manj opazne podrobnosti: stare poti, značilne istrske hiše in vpliv morja na vsakdanje življenje ljudi.
Seška pešpot nas ni navdušila le z razgledi, temveč predvsem s tihim prepletanjem naravne, kulturne in sakralne dediščine. Pot smo zaključili bogatejši za nova spoznanja o prostoru, kjer se stikata človekova ustvarjalnost in moč narave.
Vse tri piranske krožne poti so članom približale različne obraze slovenske obale – od strmih klifov in solin do kulturnih spomenikov ter sakralne dediščine. Ob poteh so spoznavali povezanost človeka z morjem, pomen ohranjanja naravne krajine in bogato zgodovino istrskih krajev.
Posebna vrednost pohodov je bila tudi v skupnem doživljanju prostora, počasnem opazovanju okolice ter odkrivanju manj znanih zgodb slovenske Istre. Člani so poudarili, da jih je najbolj nagovorila prav raznolikost pokrajine, kjer se prepletajo narava, umetnost, zgodovina in vsakdanje življenje domačinov. Pešpoti so tako postale več kot le rekreacija – bile so potovanje skozi dediščino slovenske obale.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
