S člani prve skupine študijskega krožka Skriti zakladi slovenske Obale smo se v torek, 5. maja 2026, z javnim potniškim prometom zapeljali v Piran, kjer smo se posvetili raziskovanju sakralne dediščine. Njeni prvi sledovi segajo v 6. stoletje, največ cerkva pa je nastalo v 13. in 14. stoletju.

Dan je bil prekratek, da bi obiskali in spoznali vseh 13. pomembnih sakralnih pomnikov, ki zaokrožujejo podobo enega izmed najlepših slovenskih obalnih mest. Na Tartinijev trg smo prispeli skozi Marčanska vrata, ki so ena izmed mestnih vrat, ki so se ohranila do današnjih dneh. Na današnjem Trgu bratstva smo se ustavili pred zunanjščino cerkve sv. Roka, ter pot nadaljevali po ozki uličici do Minoritskega samostana sv. Frančiška s križnim hodnikom, del samostana je tudi samostanska cerkev sv. Frančiška Asiškega. Slednjima smo tudi posvetili dobršen del našega časa.

V cerkvi smo si ogledali sliko renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia iz leta 1518, na kateri so Marija z detetom in svetniki, ki so jo v piranski samostanski cerkvi sv. Frančiška sprejeli po 85. letih. Slika je bila v času 2. svetovne vojne, ko je ta del Slovenije pripadel fašistični Italiji, odpeljana iz cerkve.

Carpaccio je glavno oltarno sliko naslikal na prošnjo piranskega samostana sv. Frančiška leta 1518. Na umetnini je mogoče videti Marijo na tronu z detetom, ob njiju pa je svetnik Frančišek Asiški, zavetnik cerkve in reda. Ob njem stojita še dva pomembna frančiškanska svetnika – sveti Anton Padovanski in sveta Klara Asiška.

Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je ob vrnitvi slike zapisal: »Kompozicija z Marijo in Detetom na prestolu, umeščena v monumentalno arhitekturno ložo in obkrožena s simetrično razporejenimi svetniki ter angeli, predstavlja značilen tip oltarne slike, ki se je v beneškem slikarstvu uveljavil že štiri desetletja pred letom 1518. Delo odlikuje visoka stopnja formalne urejenosti in ikonografske premišljenosti.«

Ter poudarja, da je Carpaccio sliko zasnoval z izjemno pozornostjo do detajlov. »Stopnice, ki vodijo k Marijinemu prestolu, so geometrično natančno oblikovane; v središču kompozicije stoji klasična vaza all’antica z upodobitvijo rimskega cesarja v medaljonu; plašč svetega Ambroža je bogato izvezen, oklep svetega Jurija pa natančno izrisan. Med angeloma izstopa glasbenik, ki uglašuje lutnjo – motiv, ki ohranja liričnost in čar umetnikovih zgodnejših del.«

Po ogledu križnega hodnika, samostanskega vrta in nekdanje cerkve sv. Katarine Aleksandrijske smo si ogledali še Župnijski muzej z zakladnico ter kapiteljsko cerkev sv. Jurija z muzejem.

V muzeju izstopa srebrni kip Sveti Jurij na konju ter najstarejša lesena maketa v Sloveniji – Cerkev sv. Jurija iz leta 1590 in arheološka jama.

Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica