S člani in članicami študijskega krožka Logaško okrajno glavarstvo smo se zadnjo oktobrsko soboto ponovno podali v Cerknico – tokrat ne v raziskovanje enega največjih trgov na Kranjskem, temveč k njenemu naravnemu biseru, Cerkniškemu jezeru, ki so ga poznali že Rimljani.
Da Cerkniškega jezera ni mogoče prezreti, je vedel tudi cerkniški nadučitelj Dragotin Dremelj, ki je v knjigi Logaško okrajno glavarstvo (1889) zapisal romantičen opis:
»Natora je zedinila tukaj dobrote in veselja v enem kraji, ki jih ljudje vživajo drugači le na suhem in na morju. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cvetó, živinica se pase, kosec brusi kôso, voz leti za čilimi konjiči in lovec napenja svojo puško ter meri zajcu v srce. Res radodarna natora!«
Popoln dan ob jezeru nam je omogočil Muzej Jezerski hram, ki je med drugim nosilec projekta čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija–Hrvaška. Dan je bil prežet s priložnostmi za izmenjavo izkušenj, pogovorov in novih vezi.
Prisluhnili smo grofici Greti iz Loške doline, si ogledali maketo Cerkniškega jezera, nato pa se z lojtrnikom zapeljali do obrežja, kjer stoji Ornitološka učilnica. Tam smo začutili pravo dihanje narave – mirno, veličastno in spreminjajoče se v svoji lepoti.
Dan smo zaokrožili v družbi Jezerkota, ob degustaciji lokalnih izdelkov ter delavnicah polstenja in destilacije – v duhu ustvarjalnosti, topline in spoštovanja do naravne in kulturne dediščine Cerkniškega polja.
Študijski krožek Logaško okrajno glavarstvo je povezal skupino radovednih in predanih posameznikov, ki so z zanimanjem raziskovali kulturno in naravno dediščino nekdanjega logaškega okraja. Na srečanjih smo spoznavali zgodbe krajev, ljudi in časa, ki so oblikovali naš prostor, ter ob tem odkrivali, kako bogata in večplastna je domača pokrajina.
Člani so se na potovanja po Notranjski vedno znova podajali z odprtostjo in navdušenjem. Ob učenju so rasli tudi kot skupina – povezani v spoštovanju do preteklosti in z željo, da jo ohranimo živo. Vsako srečanje je prineslo nova spoznanja, nova prijateljstva in občutek, da dediščina ni nekaj oddaljenega, temveč del nas samih.
Vsak študijski krožek se nekoč zaključi, a sledi, ki jih pušča, ostanejo. Logaško okrajno glavarstvo ni bilo le niz obiskov in predavanj, temveč pot srečevanj – z ljudmi, kraji in samim seboj. V vsakem pogovoru, koraku in nasmehu je ostal del skupne zgodbe, ki nas bo še dolgo povezovala.
Hvala vsem članom in članicam, ki ste s svojo vedoželjnostjo, odprtostjo in toplino soustvarili to izjemno leto. Dediščina je bogastvo, a šele ljudje, ki jo znajo začutiti, ji vdihnejo življenje.
Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Logaško okrajno glavarstvo
