V okviru študijskega krožka Logaško okrajno glavarstvo smo obiskali Hotedršico, vas, ki leži na stičišču poti in zgodb, kjer se prepletata narava in zgodovina. Hotedršica je del Notranjskega podolja, ki leži ob cesti Kalce–Godovič. Gručasto naselje je nastalo na kraškem ravniku ob potoku Hotenjki, ki ponika v požiralniku na zahodnem robu naselja.
V starem jedru naselja stoji župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Med svetovnima vojnama je bila Hotedršica obmejno naselje tik ob državni meji z Italijo.
V Hotedršici so svoje sledi pustile številne znane in manj znane osebnosti, ki so se rodile v tem kraju ali pa delovale kot duhovniki, učitelji, pesniki, arhitekti itd.
V Hotedršici se je v veliki družini leta 1893 rodil pesnik, pisec in publicist Ivan Albreht (umrl v Ljubljani 1955), v času šolanja v Ljubljani se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je uvedel v krog ustvarjalcev Ljubljanskega zvona.
Svojo duhovniško pot je v hotedršiški župniji izpolnil duhovnik, urednik in skriptor Jožef Sušnik (1779–1816). V cerkvi sv. Janeza Krstnika se je pod oltarni sliki podpisal podobar Konrad Skaza (1866–po 1924).
S člani in članicami študijskega krožka smo si ogledali zasebno zbirko starih predmetov – predstavila nam jo je domačinka Tina Korenčan ter zemljanke. Ob obrobju Hotenjskega podolja, kjer podtalnica ne grozi s poplavljanjem so v preteklosti nastale kleti, ki jim domačini pravijo zemljanke. Klet je vkopana v zemljo, tako so notranje tri stene in tla iz zbite zemlje, pročelje in streha, pa sta pozidana. Oblika zidanega pročelja je elipsasta – obokana oziroma ima obliko strehe. Streho zemljanke prerašča travna ruša. V zemljanko vodijo majhna vrata, nad vrati pa je zračna lina. Zemljanka ima skozi vse leto enakomerno temperaturo in vlago, zato je idealna za shranjevanje gomoljnic, krompirja, krmne pese, korenja, kolerabe …
V župnijski cerkvi je svoj pečat pustil tudi Anton Bitenc (1920–1977), zadnji asistent Jožeta Plečnika. Bitenc je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja vodilni načrtovalec cerkvene arhitekture in opreme na Slovenskem. Bitenc je po smernicah Drugega vatikanskega koncila (1962) o oblikovanju liturgičnega prostora prenovil oltarni prostor in opremo v cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Medtem, ko je njegov učitelj in vzornik Jože Plečnik (1872–1957) zasnoval trg pred cerkvijo. Plečnikov oče Andrej je bil po rodu iz Hotedršice, njegovega sin Jožeta pa je pot mnogokrat vodila skozi Hotedršico. Peljal se je v Idrijo, kjer je bil njegov brat Andrej duhovnik. Ustavil pa se je tudi v Hotedršici, kjer je imel sorodnike. Najbližji mu je bil Ivan Plečnik, mizar, ki je bil lastnik mizarske delavnice.
Za družino Matije Plečnika (očeta Ivana, Ivane in Marije Plečnik) je izdelal načrt za nagrobni spomenik. Nagrobni spomenik je v obliki stebra, ki so oži od vznožja proti vrhu. Leta 1935 je arhitekt naredil načrt za ureditev trga pred župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Do župnišča in cerkve vodi 5 stopnic.
Tudi most pred cerkvijo naj bi bil njegovo delo, kar pa ni strokovno potrjeno. Ta most naj bi zamenjal lesenega, od katerega je Plečnik prenesel kip Janeza Nepomuka, ki stoji še danes.
Ustavili pa smo se tudi v gasilnem domu PGD Hotedršica. Poleg doma v posebnem razstavnem prostoru stoji stara ročna brizgalna – z letnico 1905 –, katero so člani zgledno obnovili.
Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
