Rakek, veliko razpotegnjeno gručasto naselje leži ob vzhodnem robu Rakovške uvale, ob cesti z Unca proti Cerknici. S člani študijskega kroška Logaško okrajno glavarstvo smo raziskovanje začeli v starem jedru naselje, ki je nastalo ob župnijski cerkvi srca Jezusovega.
Po dograditvi železnice leta 1857 je Rakek postal pomemben, saj je bila to glavna železniška postaja za obsežno gozdnato zaledje.
Med svetovnima vojnama je bil obmejni kraj z železniško postajo. Takrat se je število prebivalcev potrojilo, dobil je meščansko šolo in sodišče. Zaradi ugodne prometne lege je naselje hitro raslo.
Za knjigo Logaško okrajno glavarstvo (1889) je zemljepisni in zgodovinski opis prispeval nadučitelj Ivan Poženel, ki je med drugim zapisal, da dajo praznično obleko kraju »kolodvor, šola, pošta in nekatere hiše premožnejših trgovcev. Po cestah razlega se vedno krik voznikov in ropotanje vozov, kajti Rakek je nekako središče lesne obrtnije na Notranjskem.«
Poženel omenja tudi »znamenit odtok Cerkniškega jezera, ki ga ljudstvo imenuje Škocijan, po cerkvi, katera je bil nekdaj posvečena sv. Kancijanu, ki je bil dober priprošnik za dež, a zdaj jo pa zob časa razjeda.«
Naša pozornost je bil tokrat usmerjena predvsem cerkvi Srca Jezusovega. Kraj, ki so ga leta 1300 omenjali z imenom Rachach, je bil v 17. stoletju majhna vasica s cerkvico svetega Urha. Gradnjo cerkve so začeli konec 16. stoletja, 4. julija 1605 je bila cerkev posvečena.
Zaradi izgradnje južne železnice s povezavo Dunaj – Trst se je Rakek močno razvil. Cerkvica sv. Urha je za vernike postala premajhna, zato so farani začeli razmišljati o razširitvi cerkve.
Takratni župnik Ivan Štrajhar je leta 1934 pisal arhitektu Jožetu Plečniku, ki je bil med duhovniki znan, da je projektiranje cerkva opravljal brezplačno. Farani so imeli eno samo prošnjo in sicer, da bi se del njihove stare baročne cerkve ohranil. Baročna cerkvica je tako začela doživljati svojo renesanso v umetniškem obdobju modernizma.
Žal pa nova Plečnikova podoba, ki naj bi bila po načrtih bogata, zaradi denarnega stanja domačinov, ni nikoli v celoti zaživela. Plečnikov načrt je spremenil njegov asistent Janez Valentinčič. (Vir: Vrenko Katja, Cerkev Srca Jezusovega na Rakeku. Ljubljana: 2016, Univerza v Ljubljani)
V nadaljevanju ekskurzije smo obiskali še pokopališče z grobnico družine Žagar, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Dala jo je zgraditi Tonca Hmelak, vdova Žagar, za svojega moža Franja Žagarja. Nastajala je po Plečnikovih načrtih med leti 1930 in 1932.
Takoj ob zgornjem vhodu na pokopališče stoji tudi nagrobnik nadučitelju Ivanu Poženelu (1841–1900).
Ob železniški postaji Rakek stoji bronasti spomenik borke, delo kiparja Staneta Keržiča, ki je bil postavljen leta 1953 na podstavek iz klesanih kamnitih blokov. Pred drugo svetovno vojno je bil blizu tega mesta doprsni kip kralju Aleksandru. Odstranili so ga Italijani po okupaciji leta 1941.
Zahvaljujemo se ključarju Primožu Mulcu in Leonu Drametu za pomoč pri predstavitvi župnijske cerkve in Rakeka.
Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Logaško okrajno glavarstvo
