Muzej Južne železnice
V malo turobnem jutru smo se s člani in članicami študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest z vlakom in nadomestnim avtobusom zapeljali proti Šentjurju, mestecu, ki ga mnogi poznajo po Ipavčevi hiši, muzejskih zbirki Rifnik in njegovih zakladov.
A Šentjur tik ob železniški postaji premore Muzej Južne železnice, ki v svojem obsegu povezuje in predstavlja tako premično kakor tudi nepremično kulturno dediščino.
Med čakanjem na vlakovno povezavo do Šentjurja, smo v Celju na Krekovem trgu poiskali celo postavni kip svetovne popotnice Alme Karlin in se že podali do Šentjurja, kjer nas je pričakal Mihael Bučar, oče muzeja, kot ga številni poimenujejo.
Mihael Bučar, varuh in skrbnik Muzeja Južne železnice, nenehno dopolnjuje in nadgrajuje tako muzejsko zbirko kot razstavne prostore ter vedno znova oživlja muzej.
V prihajajočem letu 2026 bodo v Šentjurju obeležili 180-letnico, odkar je v Šentjur po novi železniški progi pripeljal prvi vlak.
Muzej je v več kot dvajsetih letih obstoja postal ena najbolj turistično prepoznavnih in atraktivnih točk v občini Šentjur.
Dandanes lahko obiskovalcu s ponosom prenesejo duh časa samega cesarja Franca Jožefa I., saj ga popeljejo od železniškega muzeja, ki domuje v obnovljenem objektu iz časa prve prvotne postaje, v Zgornji trg, primer pristne trške arhitekture z osrednjim objektom – Ipavčevo hišo in bogatimi turistično-kulturnimi vsebinami.
Največji ponos muzeja je brezhibno vzdrževana stara parna lokomotiva ter seveda vsi prostori znotraj muzeja. Muzej je namreč razdeljen na posamezne enote: signalne in progovne naprave, kretniška bločna postavljalnica Stellwerken, parna lokomovitva in napajalnik za opremo lokomotiv z vodo, prometni in brzojavni urad skozi čas in razstavna soba z več kot 1500 fotografijami.
Po ogledu muzeja smo se povzpeli še na trško jedro – Gornji trg –, kjer smo prisluhnili zgodbam o razvoju Šentjurja in doprinosu družine Ipavec. Ogledali pa smo si tudi cerkev sv. Jurija, po katerem je kraj dobil ime.
Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest
