Med srednjeveška mesta, ki so dosegljiva z vlakom, sodi tudi Višnja Gora. To majhno naselje je bil tudi cilj študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest.

Slikovit kraj je nastal na strmem pomolu, ki ga je poleg obzidja in gradu branil pred napadi.

Strnjeno srednjeveško jedro okoli trga na vzpetini je leta 1478 dobilo mestne pravice. Leta 1490 je kraj dobil cesarsko mitnico.

Meščani so bili obrtniki, zlasti kovači, nožarji in čevljarji. V mestu je cvetela trgovina, saj je bila mestu podeljena pravica do več sejmov. V 16. stoletju je bila Višnja Gora pomembna poštna in vojaška postojanka med Ljubljano in Karlovcem na Hrvaškem.

Čeprav sta bili tu okrajno sodišče in davkarija in je 1894 stekla mimo železnica, je kraj gospodarsko in prebivalstveno nazadoval.

Nad današnjim južnim utripom kraja tiho bdijo ruševine srednjeveške trdnjave z ohranjenim delom palacija in ostanki obodnih zidov iz 11. stoletja. Ter na vzpetini sredi kraja podružnična cerkev sv. Ane.

Sredi naselja je na trgu in novo urejenem tlaku ohranjen mestni litoželezen vodnjak s skulpturo Valvasorja na vrhu srednjega stebra iz 19. stoletja. Med nizom hiš nekatere izstopajo z baročno stavbno zasnovo iz 18. stoletja.

Svojevrsten utrip pa je kraju prinesla Hiša kranjske čebele. Stara šola v Višnji Gori nad slikovitim trgom je prva slovenska hiša z imenom kranjske čebele. Pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone in druge najbolj razširjene čebelje pasme na svetu. Prve matice, kraljice čebel, je v svet namreč poslal podjetni Emil Rothshütz iz Višnje Gore, njegov oče, dr. Filip Rothshütz, pa je prvi opisal kranjsko sivko. Središče inovativnih tehnologij ApiLab – Hiša kranjske čebele s privlačnimi doživetji na sodoben način slavi višnjansko in slovensko tradicijo.

Skupaj z najmlajšimi smo tako lahko prisluhnili Filipu na Travniku, raziskali čudežni svet čebel in Emilove podjetniške podvige v Laboratoriju in odkrili blagodejne učinke medu v Kuhinji skupaj z Antonijo.

Čebelji svet smo na doživljajski razstavi spoznali preko multimedijskih vsebin, posebno doživetje pa je bil ogled čisto pravih steklenih panjev, v katerih so naseljene žive kranjske čebele.

V bližini Hiše kranjske čebele smo si ogledali še čebelnjak kranjske čebele s parkom medovitih rastlin, ki spodbuja zanimanje za čebele pri vseh generacijah, ob hiši pa nas je navdušilo obeležje kranjske čebele.

Tako najmlajši kot malo starejši pa smo obudili tudi Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. In ne nazadnje, našli smo tudi višnjanskega polža.

Polž, zgled vztrajnosti in modrosti, je že stoletja simbol mesta Višnja Gora. Legenda pripoveduje, da so višnjanski plemiči našli ranjenega beneškega plemiča in ga negovali na višnjanskem gradu. Hvaležna plemiška družina je iz Benetk prinesla bogata darila, med njimi tudi zlatega polža, posutega z dragimi kamni. Mestni očetje so ob slovesnosti nazdravljali z vinom iz te polževe lupine. Dragoceni polž pa je kmalu izginil. Naredili so novega in ga priklenili na verigo, toda tudi za tem se je izgubila sled. Ostala pa je legenda.

Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest