Ob zaključku prvega semestra študijskega programa Skriti biseri Slovenije v šolskem letu 2025/26, smo s prvo in drugo skupino slušateljevobiskali Koper, mesto z izrazito plastovito zgodovino, ki jo lahko ‘beremo’ na vsakem koraku starega mestnega jedra.
V mesto smo vstopili skozi glavna vrata Muda, nekdanji kopenski vhod v obzidano otoško mesto, ki je stoletja nadzorovalo dostop s celine. Sprehod po starem Kopru nas je vodil mimo osrednjih trgov in ulic, kjer se prepletajo beneški, romansko-gotski in renesančni vplivi. Posebno pozornost smo namenili Pretorski palači, nekdanjemu sedežu mestne oblasti, ki s svojo arhitekturo in simboliko priča o času beneške uprave.
Obisk stolnice Marijinega vnebovzetja je odprl vpogled v sakralno dediščino mesta in vlogo vere v vsakdanjem življenju prebivalcev.
Najpomembnejša umetnina v stolnici je delo Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in šestimi svetniki iz leta 1516. Le-to so leta 2019 odpeljali v ljubljanski Restavratorski center, po petih letih konzervatorske-restavratorske obravnave pa so jo v oktobru 2024 vrnili v Koper, na desno steno transepta cerkve Marijinega vnebovzetja.
V transeptu na levi strani visi oltarna slika Vittoreja Carpaccia Marija na prestolu s svetniki iz leta 1516, zraven nje pa še dve sliki istega mojstra Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev Jezusa v templju, ki sta bili del okrasja danes izginule orgelske omare. Datirani sta z letnico 1523 in veljata za zadnji znani mojstrovi deli. V prezbiteriju visi slika Svatba v Kani Galilejski, delo Antonia Zanchija.
Najstarejše ohranjeno kiparsko delo in obenem ena najodličnejših umetnin je marmorni nagrobnik svetega Nazarija, koprskega škofa iz 6. stoletja in mestnega zavetnika, ki ga je mestu okoli leta 1350 podarila Beneška republika. Gre za tipično beneško kiparsko delo tistega časa, največkrat pripisano Filippu de Santisu, ki je izjemno v slovenskem prostoru. Na sarkofagu leži figura pokojnika v škofovskih oblačilih, stranice pa so reliefno okrašene s figurami papeža Aleksandra, sv. Nazarija (ki v rokah drži maketo mesta), diakona Elije, ter s figurami pohabljencev, ki se v upanju na čudežno ozdravitev obračajo k svetniku.
Ogled slik Vittoreja Carpaccia nas je povezal z vrhuncem beneške renesanse ter umetniškim utripom Kopra v 15. in 16. stoletju. Vstop v palačo, kjer danes domuje Pokrajinski muzej Koper, je omogočil širši zgodovinski pregled mesta in njegovega zaledja – od antike do novejšega časa. Muzejske zbirke so osvetlile življenje mesta, njegovo pomorsko vlogo in tesno povezanost s Sredozemljem. Zaključek obiska je bil sprehod po praznično okrašenem Kopru, kjer se zgodovina in sodobni utrip mesta srečujeta v sproščenem decembrskem vzdušju. Koper se je tako pokazal kot mesto, ki ne pripoveduje le ene zgodbe, temveč več stoletij sobivanja, oblasti, umetnosti in vsakdanjega življenja.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, Mentorica študijskega krožka Skriti biseri Slovenije
