Člani študijskega krožka Muzeji na prostem kot prostor učenja smo se v sredo, 16. septembra 2026, odpravili v svet Julijskih Alp. Pot nas je vodila čez Vršič v Trento, v osrčje Triglavskega narodnega parka, od tam pa smo dan sklenili v Kobaridu. Bil je dan razgledov, rastlin, umetnosti in zgodovinskega spomina.
Vršič in pogled na Jalovec
Na trentarski strani Vršiča smo se ustavili na razgledni točki Šupca. Od tod se je odprl čudovit pogled v dolino Trente in proti mogočnim vrhovom Julijskih Alp, med njimi tudi proti Jalovcu.Gore smo tokrat opazovali nekoliko drugače. Ne le kot cilj planinskega vzpona, temveč kot prostor, ki je skozi stoletja oblikoval življenje ljudi, njihovo delo, pripovedi, umetnost in način doživljanja prostora. Prav takšno povezovanje različnih plasti dediščine pa je tudi bistvo našega študijskega krožka.
Trenta – dolina, kjer narava postane učilnica
Z Vršiča smo se spustili v Trento, eno najbolj slikovitih alpskih dolin. Celotna Trenta leži znotraj Triglavskega narodnega parka, njena naravna in kulturna dediščina pa sta tesno povezani. Naš osrednji cilj je bil Alpski botanični vrt Juliana, ki letos praznuje prav poseben jubilej –100 let. Leta 1926 je tržaški gornik in botanik Albert Bois de Chesne v Trenti ustanovil alpski botanični vrt. Danes je Juliana najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Na približno 2570 kvadratnih metrih uspeva okoli 600 vrst rastlin, večinoma iz Julijskih Alp. Od leta 1962 vrt deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Cerkev v Trenti in zgodba, zapisana na stenah
V neposredni bližini Juliane smo si ogledali tudi cerkev Device Marije Lavretanske. Cerkev je leta 1690 za potrebe rudarjev in fužinarjev dal zgraditi grof Hermann Attems, tedanji lastnik trentarskih fužin. Današnja stavba je bila pozneje večkrat spremenjena, njen prvotni zvon iz leta 1713 pa je danes na ogled v Domu Trenta. Notranjosti cerkve je leta 1945 poslikal Tone Kralj.
Od narave k človeku – spomin na Kobarid
Ekskurzijo smo sklenili v Kobaridu, kraju, ki ga močno zaznamuje spomin na prvo svetovno vojno in soško fronto. Kobarid je danes ena pomembnih točk na Poti miru od Alp do Jadrana, zgodovinski pomen območja pa predstavlja tudi Kobariški muzej.
V središču Kobarida smo se ustavili ob spomeniku Simonu Gregorčiču, ki ga je ustvaril slovenski kipar Jakob Savinšek. Spomenik je bil postavljen leta 1959. Savinšek je bil eden pomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, med njegova javna dela pa sodi tudi spomenik Juliusu Kugyju v Trenti.
Na koncu smo obiskali še italijansko kostnico nad Kobaridom – spomenik in grobnice italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno. Tu je bilo naše učenje drugačno. Tišje.
Učenje, ki se zgodi na poti
Ekskurzija študijskega krožka Muzeji na prostem kot prostor učenja je bila zato veliko več kot obisk posameznih znamenitosti. V enem samem dnevu smo povezali gorsko pokrajino Vršiča in Jalovca, naravno dediščino Trente, stoletno zgodbo Juliane, sakralno umetnost Toneta Kralja, kiparstvo Jakoba Savinška ter težko zgodovinsko dediščino Kobarida in prve svetovne vojne.
To je tudi posebnost učenja v poznejšem življenjskem obdobju: ni treba sedeti v učilnici, da bi se učili. Včasih je dovolj, da se ustavimo ob razgledni točki, stopimo skozi vrt, pogledamo fresko, prisluhnemo razlagi ali obstanemo pred spomenikom.
Pokrajina postane učbenik, dediščina postane zgodba, skupna pot pa prostor učenja.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
