Konec avgusta smo na našem društvu pričeli s študijskim krožkom Muzeji na prostem kot prostor učenja, ki bo članom omogočil spoznavanje kulturne in naravne dediščine skozi izkustveno učenje na prostem. Program temelji na terenskem delu, opazovanju, gibanju in pogovoru v avtentičnem okolju muzejev na prostem. Učenje tako ne poteka le iz knjig in predavalnice, temveč neposredno v prostoru, kjer lahko dediščino vidimo, začutimo in razumemo v njenem naravnem okolju. Študijski krožek je namenjen različnim generacijam in interesnim skupinam, njegov pomemben cilj pa je tudi krepitev zavedanja o pomenu varovanja, ohranjanja in aktivnega doživljanja dediščine.
Po uvodnem predavanju v učilnici smo se odpravili na teren. Prvi cilj je bila vas Šebrelje in Arheološki park Divje babe, eno najpomembnejših paleolitskih najdišč v Evropi. Na strmem pobočju Šebreljske planote nad dolino Idrijce se skriva jama Divje babe I, v kateri so arheologi odkrili številne sledove življenja ledenodobnega človeka: kamnita in koščena orodja, ostanke kurišč ter kosti številnih živalskih vrst. Raziskane plasti so stare med približno 35.000 in 116.000 let in pričajo o dolgotrajni prisotnosti človeka v tem prostoru.
Posebno mesto med najdbami ima neandertalčeva piščal, odkrita leta 1995. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda in velja za najstarejše znano glasbilo na svetu, staro več kot 60.000 let. Njeno odkritje je pomembno spremenilo pogled na neandertalce, saj odpira vprašanja o njihovem glasbenem izražanju, ustvarjalnosti in duhovnem svetu. Rekonstrukcije piščali so pokazale, da je bilo na njej mogoče ustvarjati glasbo z razmeroma širokim tonskim obsegom.
Obisk Divjih bab zato ni bil le spoznavanje arheološkega najdišča, temveč potovanje skozi čas – vse do obdobja, ko je po naši pokrajini hodil neandertalec. Prav takšno doživetje je bistvo našega študijskega krožka: zgodovino in dediščino spoznavati neposredno v prostoru, jo povezovati z naravo ter o njej razmišljati skozi lastno izkušnjo.
Arheološki park danes povezuje arheološko, naravno in kulturno dediščino. Poleg območja jame vključuje tudi cerkev sv. Ivana, razgledne točke, ostaline prve svetovne vojne in označene poti. Jama Divje babe I je zaradi varovanja izjemne dediščine dostopna le v okviru vodenih ogledov, po območju parka pa je mogoče hoditi po označenih poteh.
Naša naslednja postaja je bilo Divje jezero pri Idriji, ki predstavlja povsem drugačen, vendar enako zanimiv primer muzeja na prostem. Divje jezero je kraško sifonsko jezero in hkrati močan vokliški kraški izvir. Voda priteka iz globokega podzemnega rova, ki so ga raziskali do globine približno 160 metrov. Iz jezera nato odteka Jezernica, s svojimi približno 55 metri najkrajša površinsko tekoča reka v Sloveniji, ki se kmalu izlije v Idrijco.
Divje jezero je zanimivo tudi zaradi svoje nepredvidljive narave. Ob obilnem deževju lahko voda iz podzemlja z veliko močjo privre na površje in mirno jezero se spremeni v precej bolj »divjo« podobo. Temperatura vode je skozi leto razmeroma nizka, praviloma med 7 in 10 °C. Območje je bogato tudi z rastlinstvom in živalstvom; v jamskem delu živijo podzemeljske živali, med njimi tudi človeška ribica.
Posebnost Divjega jezera je tudi njegova zgodovina varovanja. Že leta 1967 je bilo zavarovano kot naravni spomenik, leta 1972 pa je bilo urejeno kot prvi slovenski muzej v naravi. Ob jezeru danes vodi kratka učna pot z interpretacijskimi tablami in razglednim mestom, zato obiskovalcu omogoča, da naravni pojav ne le opazuje, ampak ga tudi bolje razume.
Prvi teren našega študijskega krožka je tako povezal dve izjemni zgodbi prostora: zgodbo človeka, ki je pred več kot 60.000 leti iz kosti ustvaril glasbilo, in zgodbo vode, ki že tisočletja oblikuje kraško podzemlje. Divje babe so nas popeljale v svet prazgodovinskega človeka, Divje jezero pa v skrivnostni svet krasa, podzemne vode in naravnih procesov. Obe lokaciji sta dokaz, da je muzej lahko tudi prostor v naravi – prostor, kjer se učimo tako, da hodimo, opazujemo, poslušamo, sprašujemo in doživljamo.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec pod mentorstvom Alenke Veber.
