Po Bohinjski progi do Mosta na Soči – med železom, Sočo in umetnostjo

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec

Širimo obzorja, združujemo ljudi.

Avtor: Anica Nartnik

Po Bohinjski progi do Mosta na Soči – med železom, Sočo in umetnostjo

S člani medgeneracijskega študijskega krožka Bohinjska proga skozi čas smo se v sredo,12. avgusta 2026, z vlakom iz Logatca prek Sežane in Nove Gorice odpeljali na Most na Soči, kraja, kjer se železniška zgodovina sreča z mogočno Sočo. Potovanje ni bilo le premikanje iz kraja v kraj, temveč svojevrstno potovanje skozi čas – po progi, ki je bila zgrajena kot pomembna povezava med Srednjo Evropo in Jadranom. Ko smo prispeli na Most na Soči, nas je pričakala Soča, ujeta med pobočja in spremenjena v slikovito jezero, nad katerim se dviga kraj z bogato in večplastno zgodovino.

Most na Soči je eden najpomembnejših arheoloških krajev v Sloveniji, saj so tukajšnje najdbe razkrile življenje železnodobnega prebivalstva in nastanek velikega prazgodovinskega naselja. Kraj je pomemben tudi zaradi dogajanja med prvo svetovno vojno, ko je bilo širše območje Soške fronte prizorišče velikih vojaških spopadov.

Poseben pečat je Mostu na Soči pustil slikar Tone Kralj (1900–1975), ki je v tamkajšnji cerkvi sv. Lucije ustvaril svoje prepoznavne poslikave. Njegova umetnost ni zgolj okras cerkvenega prostora, temveč nosi močno sporočilo o vojni, nasilju in človekovem dostojanstvu.

Doživetje smo nadaljevali na vodi – z ladjico smo zapluli po mirni gladini jezera in Most na Soči doživeli še z druge perspektive.

Posebno doživetje je bil tudi pogled na sotočje Soče in Idrijce, kjer se dve reki združita v mogočen vodni tok. Idrijca, ki priteče iz idrijskega hribovja, se tu izlije v Sočo in skupaj nadaljujeta svojo pot proti Jadranskemu morju. Sotočje je prostor, kjer se srečajo vode, doline in zgodbe dveh pomembnih slovenskih rek, hkrati pa ponuja enega najlepših pogledov na naravno podobo Mosta na Soči.

Modrina Soče, zelena pobočja in sledovi preteklosti so se povezali v en sam pogled na prostor, kjer narava in zgodovina že stoletja živita druga ob drugi.

Naša vožnja po Bohinjski progi je tako postala mnogo več kot samo izlet: Potovali smo skozi čas, prostor in zgodbe ljudi, ki so pustili svoj pečat v dolini Soče.

Ob vračanju smo med čakanjem na vlak v Novi Gorici obiskali še sosednjo Gorico ter za nekaj trenutkov posedeli na trgu Travnik.

Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec pod mentorstvom Alenke Veber.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica

ARHIV