Notranjski muzej Postojna in Brivsko-frizerski salon Ozbič

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec

Širimo obzorja, združujemo ljudi.

Avtor: Anica Nartnik

Notranjski muzej Postojna in Brivsko-frizerski salon Ozbič

Prvo ekskurzijo študijske skupine Skriti biseri Slovenije v novem letu 2025 smo, potem ko smo na predavanju spoznali Postojno, namenili prav temu mestu. Tokrat smo pokukali v  Notranjski muzej Postojna in Brivsko-frizerski salon Ozbič.

Muzej skrbi za kulturno in naravno dediščino s področja arheologije, biologije, etnologije, likovne umetnosti, zgodovine, umetnostne zgodovine in krasoslovja za območja občin Cerknica, Bloke, Logatec, Loška dolina, Postojna in Pivka. Po muzejskih zbirkah nas je vodil Primož Renko in izpostavil nekatere najpomembnejše predmete, ki jih hrani muzej. Končno pa smo prišli tudi do odgovora, koliko prstov ima človeška ribica na zadnjem paru nog. Le-ta se je začela pisati leta 1947 z zamislijo slikarja in muzealca Lea Vilharja o ustanovitvi muzeja. Lahko pa bi se že prej, saj prva ideja o kraškem muzeju sega v leto 1908. Z vmesnimi prekinitvami se je muzej do leta 1995 stiskal v prostorih stare graščine sredi mesta, ko je dokončno ostal brez svojih prostorov ter se je moral seliti v prostore, ki si jih je delil z Glasbeno šolo. Ena od številnih prelomnic, ki spremlja usodo dragocene zgodovine in dediščine naših prednikov v širšem notranjskem prostoru, je leto 2005. Takrat se je začela prenova stavbe, v kateri je Notranjski muzej dobil svoj stalni dom. Muzej je slovesno odprl nova vrata maja 2011.

V nadaljevanju obiska smo se ustavili še v legendarni Brivnici z najdaljšo brado v Postojni, ki je leta 2021 zaživela z originalno opremo in novo zgodbo. Prostor s konceptom povezuje stoletno tradicijo in mojstrstvo legend iz družine Ozbič s sodobnimi brivsko-frizerskimi prijemi. Življenje Janka Ozbiča se je več kot sedemdeset let vrtelo okoli brivskih stolov in frizerskih tehnik. Obrt mu je bila položena v zibelko, brivnice, nad katero so živeli, pa se spominja od otroških let. Že kot trinajstletni deček je v roko prijel škarje in začel z delom. Bril in friziral je brez premora, vse do svojega 89. leta, ko je zaradi spremenjene zakonodaje o tovrstnem delu moral dejavnost opustiti.

Tudi tokrat smo v Postojno in domov potovali z vlakom. Na železniški postaji Postojna, ki velja za najvišje ležečo delujočo železniško postajo v Sloveniji (582 m). Na postaji smo si ogledali še parno lokomotivo iz leta 1914.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica ŠK Skriti biseri Slovenije

ARHIV