9. junij 2025
S člani in članicami študijskega krožka Tihi biseri Slovenije – krožek poteka v okviru učnega programa UTŽO Logatec – smo 9. junija 2025 obiskali Novo Gorico. Tudi tokrat smo se na naš študijski izlet zapeljali z vlakom. V duhu kulture, ki letos povezuje obmejni mesti Gorico–Novo Gorico, smo medse povabili tudi člane študijskih krožkov, ki jih vodi mentorica Alenka pod okriljem svojega zavoda.
Nova Gorica je v sodelovanju z Gorico leta 2025 postala prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. Poleg tega je tudi prvo na novo zgrajeno mesto, ki je prejelo ta prestižni naziv.
V Novo Gorico smo potovali z vlakom prek Sežane v obe smeri, slikovita vožnja po Kraški in Goriški regiji je bila tudi priložnost za medsebojno druženje in navezovanje novih stikov.
Na Trgu Evrope poleg prenovljene železniške postaje Nova Gorica smo pričeli odkrivati mesto s kratko, a edinstveno zgodovino.
Nova Gorica je začela nastajati leta 1947, kot odgovor na povojno razdelitev Goriške pokrajine. Medtem ko je večina ozemlja pripadla Jugoslaviji, je njeno glavno mesto Gorica ostalo v Italiji. Nova Gorica je bila prvo na novo zgrajeno mesto v novi socialistični državi, načrtovano kot socialistična izložba na Zahod.
Na manjšem hribčku med Goricama, domačini ga imenujejo Kapela, stoji Frančiškanski samostan Kostanjevica in grob zadnjega Bourbona Karla X. (1757–1836) ter velika knjižnica z več kot 10.000 knjigami, poimenovana po enemu izmed največjih slovenskih jezikoslovcev poznega 19. stoletja Stanislavu Škrabcu (1844–1918). Na samostanskem vrtu pa so skozi leta oblikovali eno največjo javno zbirko vrtnic burbonk v Evropi.
Več kot dovolj vabljivih razlogov za enodnevni obisk Nove Gorice.
Kostanjevica nad Novo Gorico leži le slabih dvajset minut stran od prenovljene železniške postaje, ki je svojevrsten spomenik, saj v prostorih deluje tudi eden izmed štirih muzejev na meji – Kolodvor.
Na Kapeli nas je sprejela vodja knjižnice Mirjam Brecelj, ki nam je predstavila cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici, ki je bila zgrajena med letoma 1654–1661 na mestu kapele ter grobnico Karla X., zadnjega francoskega kralja iz dinastije Bourbonov, njegovih petih družinskih članov in njegovega dvornega ministra. To je edini francoski kralj, pokopan zunaj Francije, in sploh edini kralj, ki je pokopan na ozemlju današnje Slovenije
Poleg cerkve in grobnice smo si ogledali tudi Škrabčevo knjižnico ter vrt, kjer je cvetelo še nekaj dehtečih vrtnic.
S Kapele pa smo lahko s pogledom objeli Rafutski park z Laščakovo vilo, Šempeter in seveda Gorico s prepoznavnim goriškim gradom in cerkvijo sv. Ignacija Loyolskega.
Sledil je še sprehod do Bevkovega trga, kjer smo si poleg slikovite stolpnice Eda ogledali še spomenik Edvardu Rustjanu (1886–1911) Ikarus.
Študijski krožek Tihi biseri Slovenije podpira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, za koordinacijo študijskih krožkov skrbi Andragoški center Slovenije – Slovenian Institute for Adult Education
Besedilo in fotografija Alenka Veber, mentorica ŠK Tihi biseri Slovenije
