1. in 2. april 2025
S slušatelji in slušateljicami študijskega krožka Skriti biseri Slovenije smo se v dveh skupinah podali v Kranj. Glavni namen našega obiska Prešernovega Kranja je bil obisk galerije v Mestni hiši.
Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov na Slovenskem. Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh stavb: starejši del, ki meji na Poštno ulico, se prvič omenja v 1. polovici 16. stoletja. V pritličju je poznogotska Stebriščna dvorana iz začetka 16. stoletja, ki je bila prvotno namenjena shranjevanju sejemskega blaga trgovcev iz oddaljenih krajev.
Osrednji del stavbe z glavnim vhodom je eden najodličnejših renesančnih dvorcev v Sloveniji. Po svojem nastanku sodi v začetek 17. stoletja. Vežni strop v pritličju in prvem nadstropju krasi dekorativen mrežasti obok. Renesančna dvorana v prvem nadstropju je danes poročna dvorana. Krasijo jo intarzirana vrata z letnico 1638 in lesen kasetiran strop v renesančnem slogu. V vhodni veži so leta 1965 odkrili staroslovanske grobove in ognjišče iz 9. in 10. stoletja.
V Mestni hiši so na ogled tri stalne razstave: zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka Železna nit in etnološka Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je tudi galerija, ki je namenjena občasnim muzejskim in likovnim razstavam.
V galeriji so 27. februarja odprli razstavo slik Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Pod vodstvom kustosa razstave ddr. Damirja Globočnika smo se sprehodili prek razstavljenih slik v galeriji.
Sicer je opus Leopolda Layerja in njegove delavnice izjemno obsežen. Layerjeva slikarska delavnica je s slikami za cerkvene naročnike (oltarne slike in druge nabožne podobe, bandere, Križevi poti) segla tudi izven gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko, Koroško, celo na Hrvaško, Tirolsko in Salzburško.
Po galerijskem ogledu smo se sprehodili tudi po Glavnem trgu Kranja. Po velikosti je četrto slovensko meto in največje na Gorenjskem. Mesto se je razvilo na ravnini ob sotočju rek Save in Kokre v geografskem središču Gorenjske med predgorjem Julijskih Alp in osrednjimi Kamniško-Savinjskimi Alpami ter Karavankami.
Jedro srednjeveške naselbine se je razvilo okrog starejše prednice sedanje župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev, slednjo smo si tudi ogledali. Cerkev daje Glavnemu trgu izjemen arhitekturni poudarek.
Sprehodili pa smo se tudi do Pungerta, kjer je v preteklosti skozi obzidje vodila pot k Savi in bila varen izhod ob požaru. S Pungerta se nam je odprl pogled na dolino Save in industrijski del mesta ob njej, na drugi strani pa pobočje strmo pada proti slikoviti soteski Kokre.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica ŠK Skriti biseri Slovenije
