Baška grapa • Bohinjska proga • naravna in industrijska dediščina • Podbrdo skozi čas
Ime Mrouce cajta (Drobtinice časa) simbolizira drobce zgodb, spominov in dediščine, ki skupaj sestavljajo bogato zgodovino Podbrda in Baške grape.
Pot mrouce cajta smo pričeli na železniški postaji Podbrdo, kamor smo se prek Sežane zapeljali z vlakom. V prostorih železniške postaje smo si ogledali razstavo Železna cesta – Bohinjska proga in spoznali posebnosti Baške grape. Nato nas je pot vodila skozi kraj mimo nekdanje Tovarne volnenih izdelkov Bača Podbrdo. Ob pripovedih domače turistične vodnice Alenke Zgaga smo spoznavali industrijsko dediščino, naravne znamenitosti Podbrda in okolice, reko Bačo, rastlinstvo Črne prsti, Rapalsko mejo, Bohinjski predor ter začetke prvega gorskega teka in prvega gorskega maratona v Sloveniji, ki sta svojo zgodbo začela prav v Podbrdu. Ustavili smo se tudi ob Seniku knjig, kjer smo izvedeli, zakaj »Podbrčan plava v krogu«.
V prostorih KTT društva Baška dediščina so nam članice društva pripravile pogostitev, ogledali smo si promocijske vsebine o ohranjanju dediščine v Baški grapi ter razstavo o nekdanji tovarni Bača Podbrdo. Nato smo pot nadaljevali do starega jedra Podbrda, kjer smo spoznali zgodbe Bralnega društva Gorska vila, si ogledali cerkev sv. Nikolaja, spomenik žrtvam gradnje Bohinjskega predora ter dogodkov iz časa prve svetovne vojne.
Nato smo se po bližnjici skozi kraj vrnili na železniško postajo, kjer smo se ponovno usedli na vlak in se zapeljali skozi bohinjski predor, kjer smo na postaji Bohinjska Bistrica presedli na vlak, ki nas je popeljal na Jesenic. Tu je ponovno sledil prestop ter nadaljevanje proti domu.
Članek je zelo lepo zaokrožen. Dodal bi le kratek odstavek o Bohinjskem predoru, saj ste ga tudi doživeli z vožnjo skozi njega. Lahko ga vključite za stavkom, kjer omenjate Bohinjski predor med vodenjem, ali tik pred odstavkom o povratku z vlakom.
Posebno poglavje zgodovine Bohinjske proge predstavlja Bohinjski predor, ki povezuje Podbrdo z Bohinjsko Bistrico. Z dolžino 6.327 metrov je bil ob odprtju leta 1906 eden najdaljših železniških predorov v Evropi in največji gradbeni podvig na celotni Bohinjski progi. Gradnja je potekala v izjemno zahtevnih geoloških razmerah, pri njej pa je sodelovalo več tisoč delavcev različnih narodnosti tedanje Avstro-Ogrske. Predor je pomembno skrajšal povezavo med osrednjo Evropo in Trstom ter je imel velik gospodarski in strateški pomen. Še danes velja za enega najpomembnejših inženirskih dosežkov slovenskega železniškega prostora, vožnja skozenj pa obiskovalcem omogoča neposreden stik z bogato zgodovino Bohinjske proge.
S seboj smo odnesli številne »drobtinice časa« – zgodbe, ki še danes živijo med ljudmi ter oblikujejo identiteto Podbrda in Baške grape.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, vodi pa ga mentorica Alenka Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
