Člani študijskega krožka Bohinjska proga skozi čas smo se v sredo, 1. julija 2026, prvič podali z vlakom. Prvi obisk smo namenili Jesenicam, mestu, ki ga je skozi zgodovino oblikovalo železarstvo, hkrati pa ima pomembno mesto v razvoju slovenskih železnic. Osrednji del našega obiska je bil ogled muzejskega območja Stara Sava, kjer smo spoznali bogato železarsko dediščino, življenje nekdanjih fužinarjev ter razvoj industrije, ki je Jesenice zaznamovala za več stoletij. Kompleks Stara Sava s plavžem, delavskimi stavbami in ohranjenimi industrijskimi objekti danes velja za enega najpomembnejših spomenikov tehniške dediščine v Sloveniji.
Posebno veselje je bilo opazovati najmlajše člane študijskega krožka, ki so se z navdušenjem pomerili v železarskih igrah. Na prijeten in ustvarjalen način so spoznavali delo nekdanjih železarjev ter odkrivali, kako zahtevno je bilo življenje v času, ko so Jesenice postajale eno največjih industrijskih središč na Slovenskem.
Obisk Jesenic je bil tesno povezan z osrednjo temo našega študijskega krožka – Bohinjsko progo. Ta izjemna železniška povezava, odprta leta 1906, je povezala Jesenice z Novo Gorico in Trstom ter postala ena najpomembnejših prometnih povezav Avstro-Ogrske proti Jadranskemu morju. Zaradi številnih predorov, mostov in zahtevne gradnje velja še danes za eno največjih železniških gradbenih mojstrovin pri nas.
Jesenice imajo pri tem posebno vlogo. Tu se Bohinjska proga sreča z železniško povezavo proti Avstriji skozi železniški predor Karavanke, ki predstavlja pomembno mednarodno povezavo med Slovenijo in Srednjo Evropo. Mesto je tako že več kot stoletje pomembno železniško vozlišče, kjer se stikajo poti proti Ljubljani, Primorski in Avstriji. Prav ta lega je močno vplivala na razvoj gospodarstva, železarstva in življenja na Jesenicah.
Študijski krožek Bohinjska proga skozi čas udeležencem omogoča, da železnico spoznavajo neposredno na terenu. Obiski krajev ob progi razkrivajo, da Bohinjska proga ni zgolj prometnica, ampak zgodba o tehničnem znanju, povezovanju ljudi, razvoju industrije in kulturni dediščini. Vsaka postaja skriva svojo zgodbo, Jesenice pa so ena najpomembnejših med njimi.
Tokratni obisk je ponovno dokazal, da je dediščino najlažje razumeti tam, kjer je nastajala. Z raziskovanjem železniške in industrijske preteklosti bolje razumemo tudi sedanjost ter ohranjamo spoštovanje do generacij, ki so s svojim znanjem in delom ustvarile temelje slovenskega železniškega in gospodarskega razvoja.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
