S člani in članicami študijskega krožka Skriti zaklade slovenske Obale smo se v zadnjih aprilskih dneh trikrat odpravili na Obalo.

Na prvem srečanju, 18. aprila 2026 smo prehodili prvo izmed treh piranskih krožnih poti – iz Portoroža v Piran in nazaj –, na drugih dveh srečanjih, 26. aprila in 30. aprila 2026, pa smo prehodili drugo piransko krožno pot – iz Portoroža v Strunjan in nazaj.

Na treh piranskih krožnih pešpoteh se razkrije celoten mozaik obale, kjer se mesto, narava in kulturna dediščina prepletajo v enotno doživetje.

Varne in slikovite krožne poti vodijo skozi Piran, Portorož, Lucijo, Sečo, Strunjan in njihovo okolico. Kljub bližini urbanih središč poti navdušujejo z istrsko naravno in kulturno krajino ter spokojnostjo.

Izhodišče in cilj vseh treh piranskih pešpoti je Portorož.

Piranska pešpot

9 km / 2 h 30 min

Na poti, ki obkroži mesto, smo Piran spoznali z druge perspektive. Pot, ki večinoma vodi neposredno ob morju, je nadvse slikovita, nezahtevna in le tu in tam rahlo strma. Piran velja za eno najbolje ohranjenih srednjeveških obmorskih mest v Sloveniji, kjer se še danes jasno bere beneški vpliv v arhitekturi, ozkih ulicah in značilnih trgih.

Ob sprehodu se nam je odpiral tudi pogled na mogočno mestno obzidje, Tartinijev trg ter mrežo tesno strnjenih hiš, ki se dvigajo nad morjem.

Pomemben del mestne dediščine predstavlja Minoritski samostan s cerkvijo sv. Frančiška, eden najstarejših samostanskih kompleksov v Piranu, ki s svojo preprosto, a zgodovinsko bogato arhitekturo priča o duhovnem življenju mesta skozi stoletja. Danes samostan pogosto gosti kulturne dogodke in s tem povezuje preteklost s sodobnim utripom Pirana.

Po sprehodu po ozkih piranskih ulicah smo pot nadaljevali ob obali mimo Bernardina, kjer nas je pot vodila mimo nekdanjega samostanskega kompleksa, kjer danes stoji hotel, a se še vedno čuti plast zgodovine tega prostora.

Minoritski samostan sv. Bernardina Sienskega naj bi 1452 ustanovil sv. Janez Kapistran. Od cerkve sv. Bernardina je ohranjenje ravno zaključen, križnorebrasto obokan kor s kakovostnimi kamnoseškimi elementi, značilnimi za beneško gotiko. Zvonik je baročen.

Ta del poti nam je odpiral drugačen, bolj razmišljujoč pogled na celotno obalno krajino.

Strunjanska pešpot

12 km / 3 h

Strunjanska pešpot nas je popeljala v osrčje Krajinskega parka Strunjan, enega najlepših zavarovanih območij slovenske obale.

Pot je znana po dramatičnih klifih, ki so najvišji na Jadranski obali in se mogočno dvigajo nad morjem. Ob sprehodu so se nam odpirali razgledi na neskončno modrino, kjer se stikata morje in nebo, ter na neokrnjeno naravo, ki je tukaj še posebej izrazita.

Pomemben del parka so tudi Strunjanske soline, kjer se ohranja tradicionalno pridobivanje soli in življenjski prostor številnih ptic. Območje je zaradi svoje biotske raznovrstnosti vključeno v omrežje Natura 2000. Pešpot vodi tudi mimo zelenih teras, oljčnih nasadov in vinogradov, ki pričajo o sožitju človeka in narave. Poseben pečat daje poti tudi Mesečev zaliv, ki s svojo divjo lepoto velja za enega najbolj prepoznavnih delov parka. Ob poti smo lahko  začutili mir, ki ga je v bolj urbanih delih obale težje najde. Strunjan je prostor, kjer se narava ohranja v svoji pristnosti in kjer ima vsak korak svoj pomen. Prav zato je ta pešpot doživetje, ki povezuje gibanje, opazovanje in spoštovanje naravnega okolja.

Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica