Na predzadnjo sredo v počitniškem avgustu smo se s člani in članicami študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest z vlakom zapeljali v Maribor. Naš cilj je bil kratek vzpon na Piramido, 386 m visok grič nad Mariborom, nekoč poimenovan  tudi Grajski hrib.

Grič nosi ime po kamniti piramidi, ki so jo grofje Brandisi postavili iz ruševin gradu Gornji Maribor leta 1784.

Leta 1821 je v piramido udarila strela, nakar so na tem mestu postavili Marijino kapelico. Da je tod nekoč stal grad, priča na griču le nekaj ruševin.

Danes je Piramida zgovorna priča nekdanjega gradu Gornji Maribor, saj je bila lokacija skrbno izbrana. Z vrha griča nad ravnico reke Drave se obiskovalcem na jugu odpirajo pogledi proti Ptuju in Dravskemu polju, na severozahodu pa proti Koroški in Dravski dolini. V času grofov Brandisijev pa je lokacija omogočala nadzor nad širšim prostorom in potmi, ki so vodile do brodišča, pozneje mostišča čez Dravo.

Danes je Piramida priljubljena rekreacijska točka za okoliške domačine, za zgodovinarje in ljubitelje kulturne dediščine.

Pod Piramido se razprostira Mestni park, zavarovan spomenik oblikovane narave. V parku je tudi otroško igrišče, kjer so se naši najmlajši člani lahko tudi preizkusili v svojih plezalnih veščinah po igralih.

Naša pot nas je nadalje vodila mimo stoletnih dreves ter Trga generala Maistra, kjer smo si ogledali spomenik generalu Maistru, ki sodi zaradi svojih zaslug pri oblikovanju slovenske severne državne meje med izjemno pomembne Mariborčane.

Tik nad levim bregom Drave ob Glavnem mostu stoji Trafika – Muzej za enega. Trafika ob Glavnem mostu je bila postavljena v 20. letih 20. stoletja in ima pomembno vlogo v romanu Severni sij Draga Jančarja.

Pred odhodom domov smo posedeli še na Lentu, poimenovan tudi Pristan, enem izmed najlepših delov starega dela Maribora ob Dravi. Tu je bilo nekoč pomembno pristanišče, kjer je letno pristajalo do 1100 rečnih splavov. Tu je stala zelo pomembna vodna utrdba – Dravske Benetke. Nastala je v 16. stoletju. Leta 1919 so Lent poimenovali v Pristan. V 80-tih letih 20. stoletja so začeli Lent načrtno obnavljati in danes ga poživljajo številne gostilne, kavarne, obnovili pa so tudi starejše hiše, kar daje Lentu čar starinskosti. Daleč naokoli je znana 400 let stara vinska trta sorte žametovka ali modra kavčina, ki je najstarejša na svetu in še danes rodi.

Tokrat smo lahko doživeli le del utripa starega Maribora, a se bomo zagotovo še kdaj podali na potep.

Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest