Ekskurzija na Planinsko polje nas je popeljala v svet, kjer se prepletajo naravne lepote in bogata dediščina. Sprehodili smo se ob reki Unici, občudovali kraško polje, obiskali cerkve, ki skozi stoletja pričajo o življenju tukajšnjih ljudi, in se zazrli v ruševine nekoč mogočnega dvorca Haasberg. Dan je razkril, da je Planinsko polje več kot le geografska posebnost – je prostor, kjer se stikajo voda, kamen in zgodovina.

Planina, kjer se z najnižjim ležečim kraškim poljem začne Notranjsko podolje, leži na jugozahodnem robu Planinskega polja, ob vznožju Planinske gore (Grmada, 873 m). Že leta 1217 se omenja tu mitnica v trgu, leta 1300 pa se kraj izrecno omenja kot trg Unec. V naselju so ohranjene v 19. stoletju vzdolž glavne ceste Dunaj–Trst postavljene velike furmanske nadstropne hiše.

Na nasprotni, vzhodni strani dna kraškega polja so ostanki med 2. svetovno vojno požganega baročnega gradu Hošperka (Haasberga) iz 18. stoletja, vmes pa je zaselek Malni, kjer so v zatrepni dolini močni kraški izviri.

V kraju sta župnijska cerkev sv. Marjete, ki se prvič omenja leta 1361 in podružnična cerkev sv. Roka. Severno od kraja na pokopališču stoji baročna kapela Sv. Križa.

V Planini so se rodili skladatelj Miroslav Vilhar (1818–1871) ter kiparja Drago Tršar (1927–2023) in Dušan Tršar (1937).

Planina s Planinskim poljem skriva več plasti, kot se zdi na prvi pogled. Voda, ki oblikuje kraško pokrajino, kamen, ki pripoveduje zgodbe o človeškem ustvarjanju, in zgodovina, ki kljubuje času, skupaj ustvarjajo edinstven mozaik. Ta dan nas je opomnil, da bogastvo dediščine ni le v posameznih spomenikih, temveč v njihovem prepletu z naravo in življenjem ljudi.

Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Logaško okrajno glavarstvo