UTŽO v Logatcu ponuja veliko različnih dejavnosti, ki so dobro obiskane. Letos je bila prvikrat ponujena pletarska dejavnost pod vodstvom pletarskega mojstra Janeza Krišlja iz Preddvora. Izkušeni pletar, ki se je s to obrtjo začel resneje ukvarjati po svojem 50. letu, je izvedel že številne tečaje, predvsem po Gorenjskem. Pri tem ga vodi velika zavezanost pristni tradiciji, skrbno ravnanje z dediščino, ki smo jo prejeli od prednikov in ji grozi propad. Izpodriva jo cenena, uvožena plastična roba, ki je prepotovala tisoče kilometrov, da nam bo služila kratek čas, potem pa bo bremenila naše okolje več sto let. S kupovanjem in uporabo tujih izdelkov se izgublja tudi domače znanje, spretnost in nenazadnje tudi lepota ročno narejenih domačih košar, košev, peharjev …
Na tečaj se nas je prijavilo enajst, vendar so nekateri odstopili. Tudi zaradi zdravja oz. premalo moči v rokah. V oktobru in novembru smo na šestih triurnih srečanjih veliko naredili. Najprej smo spoznali različne materiale za pletenje, ki rastejo povsod okoli nas. Šli smo tudi v naravo pogledat, katera leska bo prava za izdelavo viter, s katerimi smo delali oplete na košarah. Spoznali smo različna orodja in pripomočke, ki jih pri delu potrebujemo. Osnova je seveda nož. Po izdelavi preproste košarice smo se lotili tudi take s pravim dnom, kamor smo navrtali luknje, izdelali in vstavili rebra (in ročaj) ter jo opletli in zarobili. Največ težav smo imeli z izdelavo viter. Tukaj je potrebno prepoznavanje primernega lesa (leske), spretnost, tudi moč, predvsem pa vaja, vaja, vaja (vztrajnost).
Vsi neuspeli poskusi so pozabljeni, ko svoj izdelek zaključiš in ugotoviš, da je pravzaprav čisto spodoben in ga boš z veseljem uporabljal.
Mojster nas je veliko naučil, pokazal, kako se kaj naredi, nas popravljal in tudi spodbujal. Med seboj smo si pomagali, poklepetali, kavo smo spili kar med delom. Kot že tolikokrat se je izkazalo, kako delo povezuje ljudi.
Ga. Metka Rupnik, predsednica UTŽO, je našo dejavnost vseskozi spremljala, podpirala in se osebno potrudila, da jo pripelje v Logatec, za kar si res zasluži pohvalo.
Ljudmila Treven
