S člani in članicami študijskega krožka Medgeneracijsko odkrivanje srednjeveških mest smo se z vlakom zapeljali po slikoviti Bohinjski progi.
Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo t. i. Kraško progo (Gorica-Trst).
Našo dolgo pot smo pričeli v Logatcu in se z nadomestnim avtobusom zapeljali v Sežano, kjer smo prestopili na vlak, ki nas je odpeljal proti Novi Gorici in nadalje prek Solkanskega mostu do Kanala ob Soči, kjer smo izstopili.
Kanal bo Soči leži na stičišču alpskega, dinarskega in sredozemskega sveta, kjer se reka Soča v svojem srednjem toku umiri.
V Sočo smo se zazrli s kamnitega mostu v Kanalu, ki nas je s svojo edinstveno barvo očarala. Nekateri člani so se v Soči tudi osvežili, drugi pa smo se podali pod kamnit obok in vstopili na Trg Kontrada, kjer je bilo nekoč srednjeveško trško jedro. Trg je bil nekdaj obdan z obzidjem in štirimi obrabnimi stolpi.
Danes je med hišami, tesno stisnjenimi druga ob drugo, ohranjen še en obrambni stolp, v njem je urejena galerija slikarja in grafika Rika Debenjaka. Slednjo smo si tudi ogledali.
Sledil je še sprehod do Neptunovega vodnjaka, ki ga je leta 1815 dal postaviti grof Coronini ter ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja.
Po ogledu Kanala ob Soči smo se ponovno povzpeli na vlak in se zapeljali do Jesenic, kjer smo ponovno izstopili. Na Jesenicah je sledil sprehod do Stare Save, fužinarskega naselja, ki je spomenik državnega pomena.
Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Študijski krožek je podprlo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica študijskega krožka Medgeneracijska odkrivanja srednjeveških mest
