V veliko veselje mi je, da lahko obiskujem tečaj italijanščine, ki ga v okviru društva UTŽO vodi simpatična in navdihujoča predavateljica Nina Krička. Še bolj pa smo se s sošolkami razveselile možnosti, da svoje – sicer za zdaj še skromno – znanje italijanščine preizkusimo v živo, in sicer kar v Italiji. Nina je namreč organizirala srečanje s skupino italijanskih učencev iz Tržiča (Monfalcone), ki se v okviru italijanske Univerze za tretje življenjsko obdobje, učijo slovenščine. Dogovorili smo se, da skupaj obiščemo mesto Oglej.
Naše srečanje v Ogleju je bilo prav prisrčno, kot bi se srečali stari prijatelji. Za začetek nam je simpatična in živahna gospa Vera (učiteljica slovenščine na UTE Monfalcone) predstavila zgodovino Ogleja, ki je res bogata, in hkrati pomembna tudi za nas, Slovence. Nato so nas gostitelji povabili na odlično italijansko kavo in zajtrk. Ob zajtrku smo se spoznavali in naši – mnogokrat nerodni – poskusi izražanja v tujem jeziku, so povzročili salve smeha. Led je bil tako prebit in skupaj smo se odpravili na ogled oglejske bazilike, ki je res impozantna. Simpatična in zelo zgovorna vodička nas je podrobno seznanila z bogato zgodovino te čudovite stavbe, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Ogledali smo si čudovite mozaike, ki v različnih slojih prekrivajo malodane vso baziliko, katere nastanek sega približno 1700 let nazaj. Vsi mozaiki imajo simbolno vrednost, v glavnem verskega značaja. Bazilika skriva tudi nekaj kapel in kripto, bogato okrašeno s freskami. Ob baziliki se nahaja lepo ohranjen in obnovljen baptisterij, ki je bil namenjen krščevanju novih kristjanov. Nedaleč stran smo se sprehodili ob ostankih rečnega pristanišča, ki je nastalo ob nekdanjih strugah Nadiže in Tere. Ogledali smo si tudi zelo zanimiv arheološki projekt, in sicer gre za ogromno posestvo, menda eno največjih ohranjenih prebivališč iz rimskih časov. Imenuje se Domus Tita Macra. Gre za novejšo arheološko najdbo, ki je pokrita, in s tem daje še boljše razumevanje bivanja in življenja bogatih ljudi v rimskih časih. Ohranjeni so tudi nekateri zelo lepi mozaiki, s katerimi so v tistih časih bogataši krasili svoja bivališča.
Nato je sledilo slovo od naših italijanskih prijateljev in obljuba, da se naslednje leto spet srečamo.
Mi pa smo se na poti domov ustavili še v simpatičnem obmorskem Gradežu. Tu je bilo že čutiti dih pomladi in prebujanje morskega utripa. Po odličnem italijanskem kosilu smo si ogledali ljubki stari del mesta in se sprehodili po obmorski promenadi. Tako smo v prešernem vzdušju zadovoljni in malce utrujeni zaključili zanimiv, poučen in zelo prijeten dan.
Prispevek pripravila: Joži Jurca
