V okviru študijskega krožka Muzeji na prostem kot prostor učenja smo se v sredo, 23. septembra 2026, odpravili v Obsotelje in Kozjansko, slikovito pokrajino ob reki Sotli, kjer se prepletajo bogata naravna in kulturna dediščina, zgodbe ljudi ter ohranjena ljudska arhitektura. Naša pot nas je vodila v Rogatec, eno najstarejših naselij tega območja, kjer smo obiskali Muzej na prostem Rogatec, po ogledu pa smo dan sklenili še z obiskom znamenite baročne cerkve sv. Marije čudodelne in sv. Marjete Antiohijske na Sladki Gori.
Rogatec – kraj, kjer se srečujeta zgodovina in dediščina
Rogatec leži ob vznožju Donačke gore, v slikoviti pokrajini Obsotelja in Kozjanskega. Zaradi svoje lege ob nekdanjih trgovskih poteh je imel že v preteklosti pomembno vlogo kot trg in gospodarsko središče. O bogati zgodovini kraja pričajo ohranjeno trško jedro, kulturni spomeniki ter številne zgodbe ljudi, ki so skozi stoletja oblikovali podobo tega prostora.
Posebno mesto med znamenitostmi Rogatca ima Muzej na prostem Rogatec, ki je eden najpomembnejših muzejev na prostem v Sloveniji. Nastal je iz prizadevanj za ohranitev ljudskega stavbarstva in načina življenja ljudi, ki so nekoč živeli na območju južno od Donačke gore, Boča in Maclja. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Muzej na prostem Rogatec – sprehod skozi življenje naših prednikov
Obisk muzeja je bil potovanje v čas, ko je bilo življenje tesno povezano z naravo, letnimi časi in ročnim delom. Sprehodili smo se skozi značilno domačijo subpanonskega tipa ter spoznavali način bivanja, gospodarjenja in dela ljudi v 19. in prvi polovici 20. stoletja.
V muzeju so predstavljeni različni objekti, ki pripovedujejo zgodbe preteklega vsakdana: stanovanjska hiša, gospodarska poslopja, kozolec toplar, čebelnjak, viničarska hiša, kovačija, kamnarska bajta in nekdanja podeželska trgovina – lodn. Vsaka stavba, vsak predmet in vsako orodje nosi sporočilo o življenju ljudi, ki so morali znati iz narave ustvariti vse, kar so potrebovali za preživetje.
Posebno mesto ima rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita (1922–2004), ki je bila tudi ena od spodbud za nastanek muzeja. Danes muzej ni le zbirka starih stavb, ampak živ prostor, kjer se obiskovalci srečujejo z znanjem in spretnostmi naših prednikov.
Prav v tem je največja vrednost muzejev na prostem – dediščina tukaj ni zamrznjena v preteklosti, ampak oživi skozi pripovedi, prikaze starih obrti in neposredno izkušnjo. Obiskovalci lahko spoznavajo nekdanja opravila, kot so peka kruha, tkanje, pletenje iz ličja in šibja, kovaštvo ter druga tradicionalna znanja, ki so bila nekoč nepogrešljiv del vsakdanjega življenja.
Ob obisku smo se znova zavedli, da dediščine ne predstavljajo le stare hiše in predmeti, ampak predvsem ljudje, njihova ustvarjalnost, vztrajnost in znanje, ki se prenaša iz roda v rod.
Sladka Gora – baročni biser sredi štajerskih gričev
Po ogledu Muzeja na prostem Rogatec smo pot nadaljevali proti Sladki Gori, kjer nas je pričakala ena najlepših baročnih cerkva na Slovenskem.
Cerkev se dviga sredi zelenih štajerskih gričev in že od daleč pritegne pogled s svojo mogočno baročno podobo. Današnja cerkev je bila zgrajena v 18. stoletju na mestu starejše cerkve, njena notranjost pa obiskovalca preseneti z izjemnim bogastvom umetnosti in arhitekture.
Največji zaklad cerkve predstavljajo freske znamenitega baročnega slikarja Franca Jelovška (1700–1764), ki s svojo slikovitostjo in pripovednostjo ustvarjajo izjemno umetniško celoto. Poleg fresk notranjost krasijo tudi bogati oltarji, kiparska dela in druga oprema, ki pričajo o ustvarjalnosti umetnikov 18. stoletja.
Ob pogledu na razkošno notranjost smo lahko začutili, kako so ljudje v preteklosti z umetnostjo izražali svojo vero, občutek za lepoto in spoštovanje do prostora, ki so ga ustvarjali za prihodnje rodove.
Dediščina kot prostor srečevanja in učenja
Obisk Rogatca in Sladke Gore je ponovno pokazal, kako pomembni so prostori, kjer lahko znanje pridobivamo skozi doživetje. Muzej na prostem ni le zbirka starih stavb, cerkev ni le arhitekturni spomenik – oba prostora pripovedujeta zgodbe ljudi, njihovega dela, ustvarjalnosti in vrednot.
Prav v tem je tudi poslanstvo študijskega krožka Muzeji na prostem kot prostor učenja: spoznavati dediščino kot živ prostor, kjer se preteklost sreča s sedanjostjo in kjer nas zgodbe naših prednikov bogatijo tudi danes.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino in poteka prek Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
