Z novo skupino slušateljev in slušateljic študijskega programa Skriti biseri Slovenije smo na prvi torek v decembru posvetili Kamniku.

Obisk Kamnika je bil kratek, a poln snovi, ki ostane. Skupaj smo se z vlakom odpeljali v mesto, kjer se zgodovina, arhitektura in tiha lepota krajev srečajo v nekaj potezah. Naš korak je bil usmerjen v stari del Kamnika – tisti, ki s svojimi ozkimi uličicami in značilnimi hišami potrpežljivo pripoveduje že stoletja.

Najprej smo se ustavili v cerkvi sv. Jakoba in si ogledali Plečnikov božji grob – skromno, a izjemno močno arhitekturno gesto, ki v človeku pusti vtis, da se preprosto mora ustaviti in zadihati globlje.

Obisk Maistrove hiše je odprl pogled v življenje človeka, ki je s svojo predanostjo in odločnostjo zaznamoval slovensko zgodovino. Povzpeli smo se tudi na Mali grad in tam ujeli prve utrinke praznično razsvetljenega mesta; Kamnik je bil že v zraku drugačen, bolj slovesen.

Takšni izleti niso le kulturna obogatitev – so dokaz, kako močno je vseživljenjsko učenje v praksi. Ko stopimo iz vsakdana, ko poslušamo, sprašujemo, gledamo in primerjamo, ostajamo živi, radovedni in povezani. Družba, ki nastane med vožnjo z vlakom, med hojo na Mali grad ali med pogovorom pred Plečnikovim delom, je tisto, kar daje programu Skriti biseri Slovenije pravo težo.

Vsakič znova se potrdi, da učenje ni ne za učilnice ne za šolske klopi – je za življenje. In v dobri družbi je še toliko bolj dragoceno.

Besedilo in fotografije Alenka Veber, Mentorica študijskega krožka Skriti biseri Slovenije